Študenti Upravljanja podeželja in krajine in Bionike smo 14. marca 2016 obiskali inštitut in kmetijo na avstrijskem Štajerskem:

Dne, 14.3.2016 smo se študentje Višje strokovne šole ŠC Ptuj programov Bionika in Upravljanje podeželja in krajine, odpravili na izlet v Avstrijo. Prvi strokovni ogled in predavanje smo imeli na žlahtniteljski postaji Saatzucht Gleisdorf v Gleisdorfu. Nahajajo se v osrčju dežele Štajerske. Podjetje se ukvarja z žlahtnjenjem koruze, oljnih buč, boba, soje in vzdrževanjem semena starih sort. Imajo že 60 letno tradicijo. Podjetje Saatzucht Gleisdorf je družba, kjer sta največja lastnika podjetji RWA (Raiffeisen Ware Austria) in Alwera, nekaj deleža pa pripada kmetijski zbornici dežele Štajerske. RWA in Alwera sta tudi pomembna partnerja v delovanju, prvi s trženjem semena vseh poljščin in semenskim pridelovanjem semena koruze, drugi s semenskim pridelovanjem semena oljnih buč. Na strokovni ogled postaje nas je sprejel prijazni Jure Kolarič, univ. dipl. inženir agronomije, ptujčan, ki je že peto leto zaposlen v omenjenem podjetju in je vodja žlahtnjenja koruze. Predstavil nam je podjetje in nam predaval o žlahtnjenju, odbiri, preizkušanju in proizvodnji novih, pomembnih sort koruze. V bližnji okolici obdelujejo 32 ha zemljišč, dodatnih 150 ha v širši regiji, v celoti pri vseh poljščinah nanese 220 ha njivskih površin. Te površine obdelujejo 4 redno zaposleni tehniki ob manjši pomoči kmetov – lastnikov nekaterih zemljišč, v času sezone pa najamejo še do 60 sezonskih delavcev, kateri pomagajo v selekcijskem vrtu. Letno testirajo okrog 1400 novih sort koruze, od katerih jih v letu, ki sledi ohranijo okrog 200 in v drugi sezoni še 20. Od cele skupine 1400 sort v tretjem in četrtem letu odberejo le 5 -10 sort, ki se po uspešnem preizkušanju vrednosti sorte za pridelavo in uporabo (VPU) vpišejo v sortno listo. Hibride nato preizkušajo v različnih klimatskih conah in talnih profilih, vsaj na 20 različnih lokacijah.

Da pridobijo t.i. čisto linijo koruze, ki se kot starševska komponenta uporablja v hibridni kombinaciji, potrebujejo 7 – 8 generacij, to je nekoč pomenilo do 8 let dela. Pri koruzi se bolj kot tujeprašne ali enolinijske sorte uporabljajo hibridi (2, 3 in 4 linijski hibridi). Za pridobivanje hibridov pa je potrebno zaradi križanj starševskih komponent, semenske pridelave in preizkušanj še dodatnih nekaj let dela. Tako so za seme hibridne koruze potrebovali skoraj 20 let preden je prišla v prodajo. S sodobnimi tehnikami žlahtnenja in z zimsko setvijo v južnih krajih lahko ta postopek skrajšajo, naredijo dve generaciji letno in tako porabijo le polovico potrebnega časa za novo sortp. S tem korakom nova sorta koruze za vstop na trg potrebuje le 9 – 12 let. Zimska proizvodnja traja od oktobra do marca in jo izvajajo na 50 ha v Mehiki, Čilu, na Tenerifih idr. Proizvodnja novih hibridov koruze je draga. Investicija v novo sorto je večmestna številka, ki pa se na prodajni listi v današnjih časih obdrži le 2 – 6 let. Tako je treba v zelo kratkem času s prodajo sorte pokriti celotne stroške žlahtnenja sorte in hkrati investirati v proizvodnjo novih sort. Ker je žlahtnenje močno napredovalo, se je na trgu v zadnjih letih število sort hibridne koruze podvojilo in vlada velika konkurenca predvsem multinacionalk.

Koruza izvira iz Latinske Amerike. V Mehiki in Peruju so stoletja nazaj izbirali sorte, ki so jim bile všeč in nekatere izbranke še danes igrajo pomembno vlogo. Kot zanimivost, med selekcijo skozi zgodovino so se dogajale tudi mutacije, ki se danes kažejo kot različne barve zrnja. Koruza se tako ne prideluje le za krmo, silažo, hrano, industrijsko uporabo škroba, pokovko, sladko koruzo ampak tudi kot barvilo. Barve so zelo trpežne, še posebej rdeča barva. Istočasno pa nekatere snovi, ki jih najdemo v koruzi delujejo tudi kot sekundarni metaboliti, npr. kot vitamini, snovi ki povečujejo odpornost organizma idr. Ker je žlahtnenje koruze zelo razgibano, so lahko takšne lastnosti in informacije pomembne pri odbiri novih sort.
Podjetje, ki v Sloveniji prodaja semensko koruzo njihovega podjetja je AGROSAAT. Največ semenske koruze je zrelostnega razreda 240-280, imajo pa tudi že zelo zgodnje hibride v zrelostnem razredu 180 in hibride v srednje zrelostnem razredu 300 in več. Kot zanimivost, podnebne spremembe trenutno širijo pridelovanje koruze v severnejše države, kot so Danska in Finska. Pri nas pa vplivajo na ranejšo setev in možnost izbire hibridov kasnejših zrelostnih razredov.

Po izredno zanimivem predavanju smo si še ogledali prostore: semensko banko v hladilnici, skladišče semena, sušilnico semen ter strojno mehanizacijo za njivske površine. Sledil je ogled dveh kmetij v okrožju Gamliz, ki spada v zavarovano območje narave in po katerem poteka vinska cesta.
Na majhni idilični kmetiji sta nas toplo sprejela gospod Markus in gospa Franziska Skoff. Povedala sta nam s čim se ukvarjata in kako poteka njun dan. Kmetijo je mladi par s štirimi otroki kupil od starejše gospe, ki se je vozila s kolesom in zbirala zdravilne rastline. Njeno kolo je prislojeno ob prodajalno in na prodajnem logotipu je ta žena s kolesom. Na svojem posestvu imata zelenjavni vrt, zeliščni vrt, ribnik, nasad vrtnic in veliko sivke. V okviru poslopij je manjši prostor, kjer prodajata svoje izdelke. Pri njih lahko spijemo kavo, poklepetamo, v sezoni pa tudi uživamo ob prijetnem vonju zelišč, ki se širi z vrta, žal smo bili prerano na ogledu in tega nismo občutili.

Smo si pa ogledali lično prodajalno. Ga. Fanziska Skoff izdelke prideluje in predeluje iz več kot 400 zelišč iz svojega vrta, iz vrtnic in divjega sezonskega sadja (drenulje, nešplje..). V svoji trgovini ponuja okrog 70 lastnih proizvodov, kot so sok, marmelada, želeji, izdelki iz vrtnic, posušena zelenjava, zelišča, kandirano sadje in vrtnice, mila,… ki so narejeni iz ekoloških dobrin, po dostopni ceni. Okus izdelkov nas je prepričal, da so res pripravljeni z ljubeznijo.
Po posladku na zeliščni kmetiji smo se odpravili do zadnje postojanke vinogradniške kmetije Petra Skoffa, očeta prej omenjenega gospoda Markusa. Na lepi razgledni točki nam je gospod Markus predstavil vinogradništvo in vinarstvo. Družina na 25 hektarjih ročno obdeluje in skrbno neguje lepe vinograde, ki pa so na veliki strmini. Markus je zaposlen na očetovi kmetiji in je odgovoren za kletarjenje. Razkazal nam je vinsko klet, kjer smo lahko videli končni rezultat dela pridnih rok. Blagovna znamka Peter Skoff zajema linije od kakovostnih do vrhunskih vin. V njihovi ponudbi je večinoma belo vino, imajo pa tudi nekaj rdečega. Za marketing je zadolžen Markusov brat Peter mlajši.

Po ogledu kleti in polnilne linije smo bili povabljeni na degustacijo šestih vzorcev, kjer smo pokušali vina, ki so bila suha do polsuha, aromatična in polnega okusa. Zanimiv za nas je bil beli Barrique, kjer smo lahko zaznali okus po hrastovem sodu, v katerem je bil zorjen. Med degustacijo so nas postregli z domačim kruhom in lepo predstavili vsako vino posebej.

Razen tega, da smo pridobili nova znanja, smo se tudi in zabavali. Vreme je bilo čudovito, skupaj smo preživeli lep dan in se že veselimo naslednje ekskurzije.