\u0160tudenti Upravljanja pode\u017eelja in krajine in Bionike smo 14. marca 2016 obiskali in\u0161titut in kmetijo na avstrijskem \u0160tajerskem:<\/p>\n
Dne, 14.3.2016 smo se \u0161tudentje Vi\u0161je strokovne \u0161ole \u0160C Ptuj programov Bionika in Upravljanje pode\u017eelja in krajine, odpravili na izlet v Avstrijo. Prvi strokovni ogled in predavanje smo imeli na \u017elahtniteljski postaji Saatzucht Gleisdorf v Gleisdorfu. Nahajajo se v osr\u010dju de\u017eele \u0160tajerske. Podjetje se ukvarja z \u017elahtnjenjem koruze, oljnih bu\u010d, boba, soje in vzdr\u017eevanjem semena starih sort. Imajo \u017ee 60 letno tradicijo. Podjetje Saatzucht Gleisdorf je dru\u017eba, kjer sta najve\u010dja lastnika podjetji RWA (Raiffeisen Ware Austria) in Alwera, nekaj dele\u017ea pa pripada kmetijski zbornici de\u017eele \u0160tajerske. RWA in Alwera sta tudi pomembna partnerja v delovanju, prvi s tr\u017eenjem semena vseh polj\u0161\u010din in semenskim pridelovanjem semena koruze, drugi s semenskim pridelovanjem semena oljnih bu\u010d. Na strokovni ogled postaje nas je sprejel prijazni Jure Kolari\u010d, univ. dipl. in\u017eenir agronomije, ptuj\u010dan, ki je \u017ee peto leto zaposlen v omenjenem podjetju in je vodja \u017elahtnjenja koruze. Predstavil nam je podjetje in nam predaval o \u017elahtnjenju, odbiri, preizku\u0161anju in proizvodnji novih, pomembnih sort koruze. V bli\u017enji okolici obdelujejo 32 ha zemlji\u0161\u010d, dodatnih 150 ha v \u0161ir\u0161i regiji, v celoti pri vseh polj\u0161\u010dinah nanese 220 ha njivskih povr\u0161in. Te povr\u0161ine obdelujejo 4 redno zaposleni tehniki ob manj\u0161i pomo\u010di kmetov \u2013 lastnikov nekaterih zemlji\u0161\u010d, v \u010dasu sezone pa najamejo \u0161e do 60 sezonskih delavcev, kateri pomagajo v selekcijskem vrtu. Letno testirajo okrog 1400 novih sort koruze, od katerih jih v letu, ki sledi ohranijo okrog 200 in v drugi sezoni \u0161e 20. Od cele skupine 1400 sort v tretjem in \u010detrtem letu odberejo le 5 -10 sort, ki se po uspe\u0161nem preizku\u0161anju vrednosti sorte za pridelavo in uporabo (VPU) vpi\u0161ejo v sortno listo. Hibride nato preizku\u0161ajo v razli\u010dnih klimatskih conah in talnih profilih, vsaj na 20 razli\u010dnih lokacijah.<\/p>\n
Da pridobijo t.i. \u010disto linijo koruze, ki se kot star\u0161evska komponenta uporablja v hibridni kombinaciji, potrebujejo 7 – 8 generacij, to je neko\u010d pomenilo do 8 let dela. Pri koruzi se bolj kot tujepra\u0161ne ali enolinijske sorte uporabljajo hibridi (2, 3 in 4 linijski hibridi). Za pridobivanje hibridov pa je potrebno zaradi kri\u017eanj star\u0161evskih komponent, semenske pridelave in preizku\u0161anj \u0161e dodatnih nekaj let dela. Tako so za seme hibridne koruze potrebovali skoraj 20 let preden je pri\u0161la v prodajo. S sodobnimi tehnikami \u017elahtnenja in z zimsko setvijo v ju\u017enih krajih lahko ta postopek skraj\u0161ajo, naredijo dve generaciji letno in tako porabijo le polovico potrebnega \u010dasa za novo sortp. S tem korakom nova sorta koruze za vstop na trg potrebuje le 9 – 12 let. Zimska proizvodnja traja od oktobra do marca in jo izvajajo na 50 ha v Mehiki, \u010cilu, na Tenerifih idr. Proizvodnja novih hibridov koruze je draga. Investicija v novo sorto je ve\u010dmestna \u0161tevilka, ki pa se na prodajni listi v dana\u0161njih \u010dasih obdr\u017ei le 2 – 6 let. Tako je treba v zelo kratkem \u010dasu s prodajo sorte pokriti celotne stro\u0161ke \u017elahtnenja sorte in hkrati investirati v proizvodnjo novih sort. Ker je \u017elahtnenje mo\u010dno napredovalo, se je na trgu v zadnjih letih \u0161tevilo sort hibridne koruze podvojilo in vlada velika konkurenca predvsem multinacionalk.<\/p>\n
Koruza izvira iz Latinske Amerike. V Mehiki in Peruju so stoletja nazaj izbirali sorte, ki so jim bile v\u0161e\u010d in nekatere izbranke \u0161e danes igrajo pomembno vlogo. Kot zanimivost, med selekcijo skozi zgodovino so se dogajale tudi mutacije, ki se danes ka\u017eejo kot razli\u010dne barve zrnja. Koruza se tako ne prideluje le za krmo, sila\u017eo, hrano, industrijsko uporabo \u0161kroba, pokovko, sladko koruzo ampak tudi kot barvilo. Barve so zelo trpe\u017ene, \u0161e posebej rde\u010da barva. Isto\u010dasno pa nekatere snovi, ki jih najdemo v koruzi delujejo tudi kot sekundarni metaboliti, npr. kot vitamini, snovi ki pove\u010dujejo odpornost organizma idr. Ker je \u017elahtnenje koruze zelo razgibano, so lahko tak\u0161ne lastnosti in informacije pomembne pri odbiri novih sort.
\nPodjetje, ki v Sloveniji prodaja semensko koruzo njihovega podjetja je AGROSAAT. Najve\u010d semenske koruze je zrelostnega razreda 240-280, imajo pa tudi \u017ee zelo zgodnje hibride v zrelostnem razredu 180 in hibride v srednje zrelostnem razredu 300 in ve\u010d. Kot zanimivost, podnebne spremembe trenutno \u0161irijo pridelovanje koruze v severnej\u0161e dr\u017eave, kot so Danska in Finska. Pri nas pa vplivajo na ranej\u0161o setev in mo\u017enost izbire hibridov kasnej\u0161ih zrelostnih razredov.<\/p>\n
Po izredno zanimivem predavanju smo si \u0161e ogledali prostore: semensko banko v hladilnici, skladi\u0161\u010de semena, su\u0161ilnico semen ter strojno mehanizacijo za njivske povr\u0161ine. Sledil je ogled dveh kmetij v okro\u017eju Gamliz, ki spada v zavarovano obmo\u010dje narave in po katerem poteka vinska cesta.
\nNa majhni idili\u010dni kmetiji sta nas toplo sprejela gospod Markus in gospa Franziska Skoff. Povedala sta nam s \u010dim se ukvarjata in kako poteka njun dan. Kmetijo je mladi par s \u0161tirimi otroki kupil od starej\u0161e gospe, ki se je vozila s kolesom in zbirala zdravilne rastline. Njeno kolo je prislojeno ob prodajalno in na prodajnem logotipu je ta \u017eena s kolesom. Na svojem posestvu imata zelenjavni vrt, zeli\u0161\u010dni vrt, ribnik, nasad vrtnic in veliko sivke. V okviru poslopij je manj\u0161i prostor, kjer prodajata svoje izdelke. Pri njih lahko spijemo kavo, poklepetamo, v sezoni pa tudi u\u017eivamo ob prijetnem vonju zeli\u0161\u010d, ki se \u0161iri z vrta, \u017eal smo bili prerano na ogledu in tega nismo ob\u010dutili.<\/p>\n
Smo si pa ogledali li\u010dno prodajalno. Ga. Fanziska Skoff izdelke prideluje in predeluje iz ve\u010d kot 400 zeli\u0161\u010d iz svojega vrta, iz vrtnic in divjega sezonskega sadja (drenulje, ne\u0161plje..). V svoji trgovini ponuja okrog 70 lastnih proizvodov, kot so sok, marmelada, \u017eeleji, izdelki iz vrtnic, posu\u0161ena zelenjava, zeli\u0161\u010da, kandirano sadje in vrtnice, mila,\u2026 ki so narejeni iz ekolo\u0161kih dobrin, po dostopni ceni. Okus izdelkov nas je prepri\u010dal, da so res pripravljeni z ljubeznijo.
\nPo posladku na zeli\u0161\u010dni kmetiji smo se odpravili do zadnje postojanke vinogradni\u0161ke kmetije Petra Skoffa, o\u010deta prej omenjenega gospoda Markusa. Na lepi razgledni to\u010dki nam je gospod Markus predstavil vinogradni\u0161tvo in vinarstvo. Dru\u017eina na 25 hektarjih ro\u010dno obdeluje in skrbno neguje lepe vinograde, ki pa so na veliki strmini. Markus je zaposlen na o\u010detovi kmetiji in je odgovoren za kletarjenje. Razkazal nam je vinsko klet, kjer smo lahko videli kon\u010dni rezultat dela pridnih rok. Blagovna znamka Peter Skoff zajema linije od kakovostnih do vrhunskih vin. V njihovi ponudbi je ve\u010dinoma belo vino, imajo pa tudi nekaj rde\u010dega. Za marketing je zadol\u017een Markusov brat Peter mlaj\u0161i.<\/p>\n
Po ogledu kleti in polnilne linije smo bili povabljeni na degustacijo \u0161estih vzorcev, kjer smo poku\u0161ali vina, ki so bila suha do polsuha, aromati\u010dna in polnega okusa. Zanimiv za nas je bil beli Barrique, kjer smo lahko zaznali okus po hrastovem sodu, v katerem je bil zorjen. Med degustacijo so nas postregli z doma\u010dim kruhom in lepo predstavili vsako vino posebej.<\/p>\n
Razen tega, da smo pridobili nova znanja, smo se tudi in zabavali. Vreme je bilo \u010dudovito, skupaj smo pre\u017eiveli lep dan in se \u017ee veselimo naslednje ekskurzije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u0160tudenti Upravljanja pode\u017eelja in krajine in Bionike smo 14. marca 2016 obiskali in\u0161titut in kmetijo na avstrijskem \u0160tajerskem: Dne, 14.3.2016 smo se \u0161tudentje Vi\u0161je strokovne \u0161ole \u0160C Ptuj programov Bionika in Upravljanje pode\u017eelja in krajine, odpravili na izlet v Avstrijo. Prvi strokovni ogled in predavanje smo imeli na \u017elahtniteljski postaji Saatzucht Gleisdorf v Gleisdorfu. Nahajajo […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[23],"tags":[],"class_list":["post-1718","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/vss.scptuj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1718","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/vss.scptuj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/vss.scptuj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/vss.scptuj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/vss.scptuj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1718"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/vss.scptuj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1718\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2485,"href":"https:\/\/vss.scptuj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1718\/revisions\/2485"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/vss.scptuj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1718"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/vss.scptuj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1718"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/vss.scptuj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1718"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}